»Vsak prevoznik ima svoje zavarovalne police in glede tega nikoli ni težav.«

»Mojega zdravila Kreon nisem dobil na recept v domači lekarni, ker ga niso imeli. Ker pa je bilo stanje že kar nujno, sem se odpeljal v Avstrijo, kjer pa sem moral plačati zdravilo, pa še Avstrija je kar daleč, kar seveda ni prijetno. Na koncu je zavarovalnica vendarle povrnila stroške.«

»Lahko vidimo kaos na južni meji. Nekatere države preprosto ne dobijo podpore in nimajo načrtov in tam je položaj res težek. Ne pozabimo tudi na predhodne alarme in na to, da so že obstajali načrti za primere pandemije. A ker do nje ni prišlo, so jih pospravili na police in nanje pozabili. Tako v mnogih državah niso bili pripravljeni.«

»In če povem, da sem v zadnjem letu in pol kar nekajkrat razmišljal o odhodu iz te sanjske službe, lahko hitro ugotovimo, da nekaj ne 'štima'.«

»Imamo dve medicinski sestri, pa diplomirano biologinjo in psihologinjo. A ker ne znajo slovenskega jezika, se jim trenutno ponujajo malo plačana osnovna dela – čiščenje, zlaganje na police v trgovinah, nekaj del se odpira v bližnjih proizvodnih obratih.«

»Vse je šlo k hudiču. To je bilo pred mojo zadnjo smrtjo (op. v knjigi piše, da je umrl štirikrat). Moral sem vrniti aro, sem si že sposojal denar, česar res ne znam. Visel sem skozi okno, živim v pritličju, in je šel Šteger mimo, pa sem mu rekel, pomagaj.«

»Hotel sem zasnovati izdelek, ki se ga lahko razstavi in zamenja najmanjšo stvar, iskal sem nekaj, kar lahko naredim in bo iskreno«

»Knjiga ni sponzorirana od nikogar, zato sem lahko v njej povedala vse, kar mi je ležalo na duši.«

»Imamo veliko obiskovalcev, a med njimi na primer ni šol, saj učitelji nočejo spraševati staršev, ali lahko otroke pripeljejo sem.«